Honorarkonsulat
English Deutsch

Kultura


Slovenija je dežela, v kateri se kaže vpliv različnih kultur in številna izmed gospostev, ki so nekdaj vladala tej majhni deželi, so v njej pustila svoje sledi. Na tem majhnem prostoru je tako nastal pravi kalejdoskop različnih slogov iz vzhoda in zahoda. Predvsem italijanski barok je močno zaznamoval podobo cerkva in upravnih zgradb. Gotske freske krasijo cerkev sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Že od leta 1961 dalje so v okviru delovnih srečanj „Forma Viva“ vsako leto organizirani večtedenski simpoziji, na katere so – razen vodilnih slovenskih kiparjev – vselej povabljeni tudi pomembni tuji umetniki. Na teh srečanjih so skozi desetletja nastala umetniška dela, ki si jih je moč ogledati v Portorožu, v Kostanjevici, na Ravnah in v Mariboru v veličastnih parkih skulptur, ki najdejo svoje občudovalce tudi v mednarodnem prostoru.

Glasba

Tradicionalna slovenska ljudska glasba se je v svoji prvobitnosti razvila iz ritualnega petja in obrednih pesmi. Izvaja se predvsem z instrumenti, kot so citre, žvegla (lesena prečna flavta) ali ropotulje, izdelane iz posušenih buč. Ko se jim pridruži še harmonika, glasba zazveni v vsej svoji polnosti in plesalke se s plesalci v plesu ljubko zavrtijo po njenem taktu.

Kulinarika

Povezanost s sosednjimi državami, Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, daje Sloveniji zanimivo osnovo za bogato in raznovrstno kulinariko.

Kulinarike, ki bi jo lahko poimenovali za enotno slovensko kuhinjo, ni. Čeprav je povsem enostavna, se v njej vendarle odražajo geografske značilnosti in naravne danosti dežele ter vpliv njenih številnih sosed. Avtentičnost in naravnost sta lastnosti, ki označujeta tradicionalno slovensko kuhinjo: na primer žganci (kaša iz koruznega zdroba), polenta, kranjska klobasa, mlinci, kraški pršut, žlikrofi (polnjeni žepki iz testa), ... "Slastne jedi" slovenske kuhinje obsegajo tako prefinjene mediteranske jedi, ribje specialitete, suhomesne specialitete s Krasa, izjemno zdrave ajdove in koruzne žgance, polento, potice (kolač z orehovim nadevom), štruklje (kuhana ali pečena jed iz testa in skute) kot znamenite prekmurske gibanice (zavitku podoben kolač z nadevom iz skute, maka in jabolk). Daleč naokrog je poznan kraški pršut, ki spada v sam vrh slovenske kulinarične ponudbe. Trend počasnega ’’slow food’’ prehranjevanja je v Sloveniji zaživel v letu 1995, ko je uživanje v počasni hrani postalo del kulinarične ponudbe odličnih slovenskih gostiln.

Moderna slovenska kuhinja je kljub vplivom številnih poznanih evropskih kuhinj ohranila svojo samosvojost, ki jo vplivi drugih kulinarik le še bogatijo.