Republika Slovenija
Kultura
Slovenija je dežela, v kateri se kaže vpliv različnih kultur in slovi po bogatem kulturnem izročilu. Na tem majhnem prostoru se je razvila obsežna paleta naravnih in kulturnih znamenitosti ter lastna življenjska kultura. Arhitektonsko pokrajino Slovenije so zaznamovala številna slogovna obdobja, gospodarsko-politični odnosi in kulturne komponente. Predvsem italijanski barok je močno zaznamoval podobo cerkva in upravnih zgradb.
Literatura je še naprej ena najbolj spoštovanih in pomembnih oblik umetnosti. Kulturno življenje je zelo živahno, raznoliko in bogato tudi v muzejih, galerijah in kulturnih središčih.
Že od leta 1961 dalje so v okviru delovnih srečanj „Forma Viva“ vsako leto organizirani večtedenski simpoziji, na katere so – razen vodilnih slovenskih kiparjev – vselej povabljeni tudi pomembni tuji umetniki. Na teh srečanjih so skozi desetletja nastala umetniška dela, ki si jih je moč ogledati v Portorožu, v Kostanjevici, na Ravnah in v Mariboru v veličastnih parkih skulptur, ki najdejo svoje občudovalce tudi v mednarodnem prostoru.
Glasba
Tradicionalna slovenska ljudska glasba se je v svoji prvobitnosti razvila iz ritualnega petja in obrednih pesmi. Izvaja se predvsem z instrumenti, kot so citre, žvegla (lesena prečna flavta) ali ropotulje, ob spremljavi harmonike. Dandanes je glasbena scena zelo živahna in raznolika ter je vpeta v mednarodne glasbene tokove.
Kulinarika
Kulinarike, ki bi jo lahko poimenovali za enotno slovensko kuhinjo, ni. Zaradi povezanosti s sosednjimi državami, Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, je slovenska kuhinja nezapletena in zelo raznolika. Obstaja 1200 različnih nacionalnih jedi. Avtentičnost in naravnost sta lastnosti, ki označujeta tradicionalno slovensko kuhinjo. Slovenska kuhinja temelji na starih tradicijah, povezanih z ustvarjalnostjo in svežimi dodatki. Tradicionalne jedi so na primer jota, krepka mesna enolončnica s fižolom in kislim zeljem, pršut, šunka, ki se več mesecev suši na vetru, in gibanica, zavitku podoben kolač z nadevom iz skute, maka in jabolk, ki je sestavljena iz treh plasti in je pečena. V Sloveniji gojijo tudi hmelj za varjenje piva in vino.
Trend počasnega ’’slow food’’ prehranjevanja je v Sloveniji zaživel v letu 1995 in ponuja izjemne vire.